Sodelovanje z Elektrotehniško zvezo Slovenije (EZS) in Inženirsko zbornico Slovenije se je na področju izobraževanja nadaljevalo tudi v preteklem obdobju. Strokovnjaki Elsinga so sodelovali pri več video izobraževalnih aktivnostih, ki sta jih organizirali obe zvezi. Na dvodnevnem obnovitvenem seminarju za pooblaščene inženirje elektrotehnike 11. decembra 2020 je Jurij Božič predstavil temo Specifičnosti projektiranja v eksplozijsko ogroženih okoljih. Na večdnevnem specialističnem video seminarju z naslovom Projektiranje, vodenje del in nadziranje del za objekte in tehnološke procese, ki zahtevajo protieksplozijsko zaščito, ki je bil organiziran za matične sekcije gradbenikov, strojnikov, tehnologov in elektrotehnikov od 26. januarja do 4. februarja 2021 je Jurij Božič predstavil Električne inštalacije in opremo v eksplozijsko ogroženih okoljih, Janez Kokalj posebnosti lastnovarnih Exi inštalacij, Vili Granda pa tehnološko opremo, elektro opremo in inštalacije v eksplozijsko ogroženih okoljih.
Vili Granda je z novostmi na področju protieksplozijsko zaščitne opreme in inštalacij sodeloval tudi na več dogodkih EZS.
Zavidljiva vztrajnost in tradicionalnost spremljata to publikacijo, ki je bila natisnjena že 69 krat. Preživela je že mnoge razburljive čase, tudi digitalizacijo in Covid. Za drugo leto ji uredniki napovedujejo spremembe. Upamo, da bo še naprej zanimiva in predvsem koristna za bralce.
Od vsega začetka so pri njeni strokovni vsebini sodelovali tudi sodelavci Elsing inženiring. Tudi tokrat je tako. Projektant Dane Halič v svojem članku z razlago pojma “naznačeni tok” pojasnjuje problematiko ustreznega dimenzioniranja zaščitnih stikal, ki so skladno z veljavnimi standardi družine SIST EN 61439-1,2, vgrajeni v nizkonapetostne sestave.
Tehnični svetovalec za Ex področje Vili Granda predstavlja uporabni rešitvi za elektro ogrevanje kontejnerjev, v katerih je lahko eksplozijsko ogroženo okolje in v katerih temperature v zimskem času ne smejo biti prenizke. Za manjše moči so primerne enofazne rešitve s termostatskim krmiljenjem v glavnem tokokrogu, za večje moči pa trifazne z indirektnim krmiljenjem kontaktorja.
Elsing je razvil kompaktno napravo za polnjenje malih plinskih jeklenk, ki jo je možno, z upoštevanjem zakonskih odmikov, brez gradbenega dovoljenja, hitro in enostavno postaviti na želeno mesto. Izdelana je skladno z veljavno zakonodajo in ima Certifikat TÜV po tlačni direktivi 2014/68/EU in certifikat SIQ o skladnosti elaborata eksplozijske ogroženosti in vgrajene Ex opreme po ATEX direktivi 2014/34/EU.
Polnilnica je namenjena ročnemu polnjenju različnih malih plinskih jeklenk z utekočinjenim naftnim plinom (UNP), ki se uporabljajo pri kampiranju, v avtodomih, kamionih, plovilih …
Naprava je mobilna, sestavljena iz nosilnega jeklenega podstavka, na katerem je vgrajen rezervoar prostornine do 5 m3, črpalka za prečrpavanje UNP, cevne tlačne instalacije ter potrebna merilno regulacijska oprema. Na podstavku je tudi pokrit, z mrežo in vrati zaprt podest, kjer se polnijo jeklenke. Ker so praktično vsi deli naprave na jeklenem podstavku, je mogoče napravo relativno enostavno kompletno prestaviti na drugo lokacijo.
Upravljanje polnilnice je zelo enostavno, saj imamo le tipkalo za vklop črpalke, ki deluje, dokler je tipka pritisnjena. Količina načrpanega UPN v jeklenko se izmeri s tehtnico, na kateri se jeklenka polni. Črpalka je zaščitena pred suhim tekom. Če zmanjka plina v rezervoarju ali je ventil pod njim zaprt, se črpanje samodejno ustavi.
Okoli mesta polnjenja jeklenk in polnjenja rezervoarja, je eksplozivna cona ogroženosti, zato je za vsako umestitev polnilne naprave v prostor, izdelan poseben elaborat eksplozijske ogroženosti z oceno tveganja, celotna naprava pa je izdelana v protieksplozijski zaščiti II 2 G IIA T4.
Električna omarica za napajanje in krmiljenje polnilnice se montira na ustrezno mesto v bližini, praviloma izven Ex cone. Električne inštalacije od objekta uporabnika, do polnilnice in po njej sami, se izvedejo po postavitvi naprave in se prilagodijo objektu uporabnika.
Pred zagonom in uporabo polnilne naprave je potreben pregled s strani pooblaščene institucije za pridobitev certifikata o skladnosti elaborata eksplozijske ogroženosti in vgraditve Ex-opreme. Prav tako je potrebno opraviti prevzemni pregled tlačne posode s strani inšpekcije za energetiko in rudarstvo na Ministrstvu za infrastrukturo. Po uspešno opravljenem pregledu inšpekcija tlačno posodo polnilnice vpiše v register in izda knjigo pregledov.
Elsing lahko ponudi izvedbo polnilnice na ključ, z vso potrebno dokumentacijo in organizacijo pregledov. Svetujemo vam tudi glede obveznega vzdrževanja in periodike pregledov.
Primeri zgrajenih polnilnic malih plinskih jeklenk:
Na svoji uspešni poti smo v podjetju Elsing inženiring naredili še en zelo pomemben strateški in razvojni korak. Pripojili smo uspešno podjetje ATOS, podjetje za avtomatizacijo procesov v industriji www.atos.si.
S tem smo povečali strokovne kompetence na področju avtomatizacije in razširili ponudbo storitev na trgu. Odslej boste pri Elsing inženiringu poleg že pregovorno vrhunske projektne dokumentacije in inženiringa dobili tudi vrhunsko programsko opremo za krmiljenje in nadzor procesov. Celovite odgovore na vaše potrebe bomo zagotavljali z ekipo izkušenih in mlajših strokovnjakov, z znanjem in mednarodnimi referencami s področja skladiščne tehnike, galvanizacije in čiščenja industrijskih odpadnih vod ter različnih drugih procesov, od strojev in naprav do proizvodnih linij.
Strokovnjaki podjetij Elsing in Atos bomo združeni delovali v poslovnem objektu Elsing, zato se bodo kontaktni podatki novozaposlenih spremenili, o čemer vas bomo obvestili naknadno. Kontaktne podatke lahko najdete tudi na naši spletni strani.
Tudi po združitvi naše vrednote ostajajo nespremenjene. Temelji našega delovanja ostajajo visoka strokovnost, zanesljivost in zaupanje ter družbeno odgovorno ravnanje. Upamo, da bomo z njimi še naprej učinkovito izpolnjevali vaša pričakovanja in se veselimo uspešnega sodelovanja z vami tudi v prihodnje.
Za doseganje zelo ambicioznih energetskih ciljev, ki si jih je za bližnjo prihodnost postavila Evropa in z njo Slovenija, bo treba v elektroenergetske sisteme vključevati veliko novih obnovljivih virov električne energije (OVE). Ti imajo ključno slabost in to je, da električne energije ne proizvajajo takrat, ko jo energetski sistem potrebuje, ampak takrat, ko so viri na voljo (sonce, veter, voda …). Zato bo treba v elektro energetske sisteme vgrajevati tudi akumulatorske baterije, v katerih se bo shranjeval trenutni višek električne energije, ki se bo nato spet vračal nazaj v omrežja. Električna energija pa se lahko shranjuje tudi s pretvorbo v plin (P2G), kar je uspešno potrdil evropski razvojni projekt “Store&Go“. Pri tem se višek električne energije s pomočjo elektrolizatorjev pretvori v vodik, ki se kot energent lahko uporablja direktno v gorivnih celicah ali pa se ga do določenega odstotka vtiska v obstoječa distribucijska omrežja zemeljskega plina. Razvojni projekt je šel še korak dlje, saj je proizvodnjo vodika nadgradil z metanizacijo, kjer s pomočjo vodika in CO2, proizvedejo sintetični metan, ki ima ogromne možnosti hranjenja v obstoječih distribucijskih plinskih omrežjih. Proces pretvorbe si lahko nazorno ogledate v video predstavitvi.
V Elsingu smo pravi partner za tovrstne projekte, saj poleg električnih sistemov in eksplozijske ogroženosti že od leta 1984, ko smo sodelovali pri izgradnji proizvodnje vodika in CO2 v Belinki, obvladujemo tudi plinske tehnologije, kar potrjujemo tudi z različnimi uspešnimi projekti.
» Več o plinskih tehnologijah si lahko ogledate na www.siplin.si.
Zelo smo ponosni, da smo imeli priložnost sodelovati pri tako velikem in zahtevnem projektu, kot je plinovod Južni tok (Turški tok) čez Črno morje od Rusije do Turčije.
V ta projekt nas je leta 2018 povabilo podjetje Comita d.d., Slovenija. Obseg dobave družbe Comita je bil načrtovanje in inženiring ICSS (integrirani nadzorni in varnostni sistem) za obalni sprejemni terminal (RT) v Turčiji, blizu vasi Kiyiköy.
Elsing je pri tem opravil naslednje aktivnosti:
1. izvedbo elektro projekta sistema za varno varovanje (Safe Guarding System) sprejemnega terminala (RT)
2. sodelovanje pri tovarniškem prevzemu (FAT) elektro opreme v Kranju,
3. sodelovanje Janeza Kokalja, certificiranega inženirja funkcijske varnosti, pri upravljanju funkcijske varnosti (FSM).
Kompleten sistem je v obratovanju, čaka pa nas še izdelava projektov izvedenih del.
Z izvedenim projektom smo dokazali, da je podjetje Elsing s svojim inženirskim znanjem, izkušnjami, organizacijo dela in kadri, kos tudi najzahtevnejšim projektom v mednarodnem okolju.
V vsebinsko zelo bogati številki, so tudi zanimivi in poučni prispevki sodelavcev Elsing Inženiring.
V praksi se velikokrat srečujemo z vprašanjem, kako izbrati ustrezen frekvenčni pretvornik za naš motor. Najpogostejši podatek, ki ga imamo, je moč motorja. Vendar samo na osnovi moči lahko izberemo tudi neustrezen frekvenčni pretvornik, saj imajo motorji iste deklarirane moči, zlasti manjši, lahko tudi do 50 % različen nazivni tok. Poleg tega je zelo pomembno, kakšno breme naš motor poganja. Problematiko bolj podrobno predstavlja vodja projektov Bojan Caf.
Tehnični svetovalec za Ex področje Vili Granda predstavlja enega izmed možnih algoritmov, po katerem lahko preverimo ustrezno protieksplozijsko zaščito našega postroja, ki ga uporabljajo v instituciji IChemeE. V vsakem primeru, ko imamo opravka z gorljivimi snovmi v našem proizvodnem procesu, moramo obvezno opraviti analizo tveganja in izvesti vse potrebne ukrepe za zmanjšanje tveganja na sprejemljiv nivo.
Diferenčno zaščitno stikalo je pogosto uporabljen element nizkonapetostnih inštalacij. Njegovo uporabo predpisujejo standardi skupine SIST EN 60364-4 in SIST EN 60364-7. Skladno z razvojem različnih vrst električnih porabnikov, so se razvile tudi različne karakteristike zaščitnih naprav na diferenčni tok. Kdaj in kako uporabiti najbolj primerno, v svojem članku pojasnjuje projektni inženir Ivan Marinko.
Projektant Vasja Škerjanec nadaljuje s predstavitvijo adapterjev za sestavljanje motorskih zaganjalnikov, sestavljenih iz ustreznih motorskih zaščitnih stikal in kontaktorjev. Tokrat so predstavljene različne možnosti za moči motorjev do 30 kW.
V praksi se velikokrat srečujemo z vprašanjem, kako izbrati ustrezen frekvenčni pretvornik za naš motor. Najpogostejši podatek, ki ga imamo, je moč motorja. Vendar samo na osnovi moči lahko izberemo tudi neustrezen frekvenčni pretvornik, saj imajo motorji iste deklarirane moči, zlasti manjši, lahko tudi do 50 % različen nazivni tok. Poleg tega je zelo pomembno, kakšno breme naš motor poganja. Problematiko bolj podrobno predstavlja vodja projektov Bojan Caf. Tehnični svetovalec za Ex področje Vili Granda predstavlja enega izmed možnih algoritmov, po katerem lahko preverimo ustrezno protieksplozijsko zaščito našega postroja, ki ga uporabljajo v instituciji IChemeE. V vsakem primeru, ko imamo opravka z gorljivimi snovmi v našem proizvodnem procesu, moramo obvezno opraviti analizo tveganja in izvesti vse potrebne ukrepe za zmanjšanje tveganja na sprejemljiv nivo.
Diferenčno zaščitno stikalo je pogosto uporabljen element nizkonapetostnih inštalacij. Njegovo uporabo predpisujejo standardi skupine SIST EN 60364-4 in SIST EN 60364-7. Skladno z razvojem različnih vrst električnih porabnikov, so se razvile tudi različne karakteristike zaščitnih naprav na diferenčni tok. Kdaj in kako uporabiti najbolj primerno, v svojem članku pojasnjuje projektni inženir Ivan Marinko. Projektant Vasja Škerjanec nadaljuje s predstavitvijo adapterjev za sestavljanje motorskih zaganjalnikov, sestavljenih iz ustreznih motorskih zaščitnih stikal in kontaktorjev. Tokrat so predstavljene različne možnosti za moči motorjev do 30 kW.
Junija letos mineva 10 let od kar smo zagnali v lastni režiji načrtovano in zgrajeno sončno elektrarno na strehi našega poslovnega objekta. Ob tem jubileju bi radi predstavili naše izkušnje z delovanjem elektrarne.
V tem času smo proizvedli ~ 150 MWh “čiste” električne energije in tako “prihranili” 75 ton izpustov CO2.
Proizvodnja naše 14,8 kW elektrarne je po letih nihala od minimalno 14.200 kWh do 16.900 kWh, kar je posledica različne osončenosti na letni ravni. Podatke o tem se da dobiti na spletni strani ARSO in tudi naša analiza je pokazala soodvisnost proizvodnje in števila sončnih ur v Ljubljani. Razporeditev proizvodnje po mesecih je takšna, da se približno 2/3 energije proizvede v pol leta od aprila do oktobra.
S postavljeno elektrarno je bilo zelo malo dela. Vsak mesec smo preverili stanje proizvedene energije preko spletne aplikacije za inverter in ga primerjali s števcem električne energije distributerja. Podatki med števcem in inverterjem so se minimalno razlikovali, vendar so podatki števca merodajni za obračun. Občasno smo pokukali tudi na streho in vizualno preverili nosilce, module, kable in konektorje. Uporabljeni materiali so dobro prenesli 10 letno obdobje in nikjer ni bilo zaznati kakšnih poškodb zaradi zunanjih vplivov (temperatura, UV sevanje, sneg, toča).
V vmesnem času smo sledili trendom pri sončnih elektrarnah in leta 2013 naredili manjšo posodobitev elektrarne v smislu večje varnosti. Namesto DC varovalk smo uporabili DC odklopnike in pri vhodu v stavbo postavili tipko za izklop v sili. Pritisk na tipko izklopi elektrarno, oziroma prekine DC napetost do inverterjev, kar je zelo pomembno pri morebitni gasilski intervenciji.
Pri rednem čiščenju fasade smo očistili tudi module, vendar je bilo nemogoče ugotoviti ali je čiščenje vplivalo na učinkovitost. Večino umazanije na modulih spere dež, izjema so le ptičji iztrebki, ki jih je potrebno ročno odstraniti.
Prvo težavo smo zaznali par mesecev pred 10 rojstnim dnevom, ko je en od inverterjev proizvedel pol manj energije kot ostala dva. Na vsak inverter sta povezana dva niza modulov in posumili smo, da je z enim nizom nekaj narobe. Niz smo odklopili in izmerili napetost odprte zanke posameznih modulov. Odkrili smo 4 module, ki so imeli napetost za tretjino nižjo od nazivne. Zelo natančen vizualni pregled modulov je pokazal pregrevanje in prekinitev stikov med celicami modulov. Natančno smo pregledali vseh 66 modulov in na drugih nizih našli še dva modula s podobnimi poškodbami.
Pregreti spoji med celicami na fotonapetostnem modulu Bisol
Seveda smo module reklamirali pri slovenskem proizvajalcu Bisol, ki na module daje 12 let garancije za 90% izhodne moči in 25 let za 80% moči. Po dveh mesecih čakanja na “obdelavo” reklamacije pri oddelku za kakovost in vodstvu podjetja smo doživeli hladen tuš. Reklamacijo so zavrnili s formalističnim odgovorom, da smo module kupili od tedanjega podjetja Bisol d.o.o. in da sedanji Bisol proizvodnja d.o.o. ni pravi naslov za reklamacijo. Tako se v Sloveniji “super uspešno podjetje” z milo rečeno nepoštenimi poslovnimi praksami izogiba svojim obveznostim.
Situacijo smo rešili tako, da smo zamenjali cel niz modulov z novimi, razumljivo ne od Bisola. Tehnika in tehnologija izdelave solarnih modulov je izredno napredovala. Sedaj so novi moduli, enakih dimenzij, kar 40% močnejši in 6 krat cenejši, kot tisti, kupljeni leta 2009.
Med zadnjim servisiranjem elektrarne smo odkrili tudi pregrevanje enega konektorja na vhodu enosmerne napetosti v inverter in ga zamenjali. Enosmerna napetost je izredno nevarna za nastanek požara. Zato je sončno elektrarno potrebno redno pregledovati glede pregrevanja, najbolje s termovizijsko kamero.
Za zaključek: prevevajo nas mešani občutki glede sončne elektrarne. Zgradili smo jo, ko jih še ni bilo prav veliko in tudi ne izkušenj z njimi. Kljub relativni robustnosti sestavnih elementov, elektrarna zahteva neprestan nadzor nad delovanjem. Izkušnje v Sloveniji in kar nekaj požarov na tovrstnih elektrarnah nas opozarjajo, da je redno vzdrževanje elektrarne ključnega pomena. Dolgotrajne garancije proizvajalcev fotonapetostnih modulov se nam zdijo bolj marketinški trik za prodajo kot prepričanje v kakovost izdelka. Dejstvo pa je, da smo in bomo še naprej izkoriščali “brezplačno” energijo sonca za delno pokrivanje porabe našega poslovnega objekta.
Tehnični svetovalec za Ex področje Vili Granda predstavlja IO-Link po standardu SIST EN 61131-9: Enožilni digitalni komunikacijski vmesnik za male senzorje in dajalnike, ki se uporablja tudi v eksplozijsko ogroženih okoljih. Procesni elementi so preko štiri polnih ali pet polnih konektorjev in povezav priključeni na IO-Link Master napravo, ki je povezana na procesno vodilo. Za parametriranje so na voljo različna preprosta programska orodja.
Zanesljivost električnega napajanja ogroža tudi električni oblok v nizkonapetostnih sestavih. Ker mednarodnega standarda za to še ni, je to področje za zdaj še nekoliko zapostavljeno. Nekateri proizvajalci nizkonapetostnih sestavov pri konstrukciji in izdelavi uporabljajo priporočila iz dokumenta IEC/TR 61641, ki glede na nivo zaščite pozna 4 razrede. O tem v svojem članku piše projektant Dane Halič.
