Junija letos mineva 10 let od kar smo zagnali v lastni režiji načrtovano in zgrajeno sončno elektrarno na strehi našega poslovnega objekta. Ob tem jubileju bi radi predstavili naše izkušnje z delovanjem elektrarne.
V tem času smo proizvedli ~ 150 MWh “čiste” električne energije in tako “prihranili” 75 ton izpustov CO2.
Proizvodnja naše 14,8 kW elektrarne je po letih nihala od minimalno 14.200 kWh do 16.900 kWh, kar je posledica različne osončenosti na letni ravni. Podatke o tem se da dobiti na spletni strani ARSO in tudi naša analiza je pokazala soodvisnost proizvodnje in števila sončnih ur v Ljubljani. Razporeditev proizvodnje po mesecih je takšna, da se približno 2/3 energije proizvede v pol leta od aprila do oktobra.
S postavljeno elektrarno je bilo zelo malo dela. Vsak mesec smo preverili stanje proizvedene energije preko spletne aplikacije za inverter in ga primerjali s števcem električne energije distributerja. Podatki med števcem in inverterjem so se minimalno razlikovali, vendar so podatki števca merodajni za obračun. Občasno smo pokukali tudi na streho in vizualno preverili nosilce, module, kable in konektorje. Uporabljeni materiali so dobro prenesli 10 letno obdobje in nikjer ni bilo zaznati kakšnih poškodb zaradi zunanjih vplivov (temperatura, UV sevanje, sneg, toča).
V vmesnem času smo sledili trendom pri sončnih elektrarnah in leta 2013 naredili manjšo posodobitev elektrarne v smislu večje varnosti. Namesto DC varovalk smo uporabili DC odklopnike in pri vhodu v stavbo postavili tipko za izklop v sili. Pritisk na tipko izklopi elektrarno, oziroma prekine DC napetost do inverterjev, kar je zelo pomembno pri morebitni gasilski intervenciji.
Pri rednem čiščenju fasade smo očistili tudi module, vendar je bilo nemogoče ugotoviti ali je čiščenje vplivalo na učinkovitost. Večino umazanije na modulih spere dež, izjema so le ptičji iztrebki, ki jih je potrebno ročno odstraniti.
Prvo težavo smo zaznali par mesecev pred 10 rojstnim dnevom, ko je en od inverterjev proizvedel pol manj energije kot ostala dva. Na vsak inverter sta povezana dva niza modulov in posumili smo, da je z enim nizom nekaj narobe. Niz smo odklopili in izmerili napetost odprte zanke posameznih modulov. Odkrili smo 4 module, ki so imeli napetost za tretjino nižjo od nazivne. Zelo natančen vizualni pregled modulov je pokazal pregrevanje in prekinitev stikov med celicami modulov. Natančno smo pregledali vseh 66 modulov in na drugih nizih našli še dva modula s podobnimi poškodbami.
Seveda smo module reklamirali pri slovenskem proizvajalcu Bisol, ki na module daje 12 let garancije za 90% izhodne moči in 25 let za 80% moči. Po dveh mesecih čakanja na “obdelavo” reklamacije pri oddelku za kakovost in vodstvu podjetja smo doživeli hladen tuš. Reklamacijo so zavrnili s formalističnim odgovorom, da smo module kupili od tedanjega podjetja Bisol d.o.o. in da sedanji Bisol proizvodnja d.o.o. ni pravi naslov za reklamacijo. Tako se v Sloveniji “super uspešno podjetje” z milo rečeno nepoštenimi poslovnimi praksami izogiba svojim obveznostim.
Situacijo smo rešili tako, da smo zamenjali cel niz modulov z novimi, razumljivo ne od Bisola. Tehnika in tehnologija izdelave solarnih modulov je izredno napredovala. Sedaj so novi moduli, enakih dimenzij, kar 40% močnejši in 6 krat cenejši, kot tisti, kupljeni leta 2009.
Med zadnjim servisiranjem elektrarne smo odkrili tudi pregrevanje enega konektorja na vhodu enosmerne napetosti v inverter in ga zamenjali. Enosmerna napetost je izredno nevarna za nastanek požara. Zato je sončno elektrarno potrebno redno pregledovati glede pregrevanja, najbolje s termovizijsko kamero.
Za zaključek: prevevajo nas mešani občutki glede sončne elektrarne. Zgradili smo jo, ko jih še ni bilo prav veliko in tudi ne izkušenj z njimi. Kljub relativni robustnosti sestavnih elementov, elektrarna zahteva neprestan nadzor nad delovanjem. Izkušnje v Sloveniji in kar nekaj požarov na tovrstnih elektrarnah nas opozarjajo, da je redno vzdrževanje elektrarne ključnega pomena. Dolgotrajne garancije proizvajalcev fotonapetostnih modulov se nam zdijo bolj marketinški trik za prodajo kot prepričanje v kakovost izdelka. Dejstvo pa je, da smo in bomo še naprej izkoriščali “brezplačno” energijo sonca za delno pokrivanje porabe našega poslovnega objekta.