Vodenje transporta ekstra lahkega kurilnega olja med skladiščem in dvema objektoma, kjer se ta energent uporablja, je izvedeno z visoko zanesljivim integriranim sistemom, pri katerem je uporabljena tudi redundanca, krožna topografija, optika, fail-safe vhodno-izhodni moduli, vse z namenom, da bi se zanesljivo preprečili neželeni izpusti.

Eden od energentov, ki ga uporablja TE-TOL Ljubljana za proizvodnjo toplotne in električne energije, je tudi ekstra lahko kurilno olje (ELKO).
ELKO se skladišči v tako imenovani zgradbi dnevnih rezervoarjev, ki ga sestavljajo trije medsebojno povezani rezervoarji. ELKO se vanje dovaža s pomočjo avtocistern.
Iz skladišča se ELKO transportira s pomočjo dveh sklopov črpalk v dva ločena objekta: v nizkotlačno kotlovnico s štirimi kotli in v glavni pogonski objekt s tremi kotli.
Celoten sistem transporta nadzoruje integriran sistem Siemens: PCS7, ki je zgrajen iz krmilnika (Siemens: CP 417H) in nanj povezanih RIO enot (remote input output): Siemens ET200M. V vsakem od omenjenih objektov (zgradba dnevnih rezervoarjev, nizkotlačna kotlovnica, glavni pogonski objekt) se nahaja po ena taka RIO enota, na katero so priključeni lokalni aktuatorji in merilniki (črpalke, merilniki tlaka, nivoja, pretoka,…). Komunikacija med krmilnikom in RIO enotami je Profibus-DP. Do obeh porabniških objektov je zaradi razdalje in odpornosti pred strelo izvedena z optiko. Topografija je krožna, tako da je komunikacija do posamezne RIO enote možna po dveh ločenih poteh. Za dodatno povečanje zanesljivosti sistema je izvedba redundančna, zato ima vsaka RIO enota po dva IM modula.

Za povečanje zanesljivosti sistema se krmilnik in RIO enote napajajo prek modulov za neprekinjeno napajanje (24VDC). Napajanje računalnikov za nadzor sistema je izvedeno iz UPS naprav.

Z vsemi omenjenimi ukrepi in z uporabo fail-safe vhodno-izhodnih modulov je dosežena visoka stopnja zanesljivosti. Treba je namreč zagotoviti, da bi se črpalke za transport ELKO zanesljivo ustavile, če bi se za to pojavila zahteva v katerem od (oddaljenih) porabniških objektov, npr. aktiviranje izklopa v sili. Cevovod do glavnega pogonskega objekta je dvoplaščni, nadzorovan s kontrolnikom puščanja.

Črpališče v zgradbi dnevnih rezervoarjev je eksplozijsko ogroženo.

V naslednjih fazah bodo na ta sistem vodenja priključene še druge RIO enote (vodenje posameznih kotlov,..).